Združeni narodi (ZN) so v juliju 2026 naredili pomemben korak k bolj vključujoči družbi. Predstavili so nove minimalne standarde za vključevanje oseb s hendikepom v skupne razvojne programe ZN. Sporočilo je jasno – vključevanje ne sme biti dodatek ali posebna kategorija, temveč sestavni del vseh politik, programov in razvojnih dejavnosti. Novi standardi izhajajo iz Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov (KPI), ki so jo sprejeli  leta 2006 in jo je doslej ratificirala velika večina držav sveta. Dvajset let po njenem sprejetju ZN opozarjajo, da so dosegli pomemben napredek, vendar ta še zdaleč ni dovolj hiter. Kljub izboljšani zakonodaji ter večji prepoznavnosti pravic hendikepiranih oseb še vedno obstajajo in ostajajo številne ovire pri dostopu do izobraževanja, zaposlitve, zdravstva, socialnega varstva in sodelovanja v skupnosti.

Novi okvir, ki ga uveljavljajo države, mednarodne organizacije in razvojni partnerji, zahteva sistematično vključevanje vprašanj hendikepa v vse faze načrtovanja, izvajanja, spremljanja in vrednotenja programov. To pomeni premik od dosedanje prakse, v kateri so bile osebe s hendikepom pogosto obravnavane ločeno, brez možnosti enakovrednega vpliva na oblikovanje splošnih politik. V ospredje zato stopata pristop človekovih pravic in načelo »nič o nas brez nas«. Le z aktivnim sodelovanjem oseb s hendikepom pri sprejemanju odločitev je mogoče doseči resnično vključenost, enake možnosti in neodvisno življenje.

Za gibanje za neodvisno življenje je takšna usmeritev še posebej pomembna. Že vrsto let tudi v društvu YHD opozarjamo, da vključevanje ne pomeni zgolj fizične dostopnosti ali zagotavljanja posebnih storitev. Prava vključenost pomeni možnost samostojnega odločanja o lastnem življenju, enake izbire kot jih imajo drugi ljudje ter odpravo družbenih in institucionalnih ovir, ki hendikepiranim osebam omejujejo enakopravno in polno sodelovanje v družbi.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ob odprtju letošnje konference držav pogodbenic KPI poudaril, da svet prepogosto ostaja oblikovan po meri tistih, ki hendikepa nimajo. Hkrati je opozoril, da je takšen svet mogoče preoblikovati in ga narediti bolj pravičnega ter vključujočega za vse. S podobnim izzivom se pogosto srečujemo tudi v Sloveniji. Čeprav so človekove pravice oseb s hendikepom formalno priznane, se v praksi še vedno srečujemo grajenimi ovirami, komunikacijskimi, institucionalnimi in sistemskimi ovirami. Zato je pomembno, da mednarodne zaveze ne ostanejo le črnilo na papirju, temveč postanejo vodilo za konkretne spremembe v vsakdanjem življenju ljudi.

Julijska pobuda ZN je zato več kot le administrativna sprememba. Je opomnik, da vključevanje ni dobrodelnost, temveč človekova pravica. Družba, ki je dostopna in vključujoča za hendikepirane osebe, je boljša družba za vse.

Tekst: Sonja Korelc-Kotur

Foto: Pixabay