Sredi maja je bila napovedana delavnica o medsebojni komunikaciji. Ker imam nekaj težav pri komuniciranju z ljudmi, me je tema takoj pritegnila. Prijavila sem se in se veselila, da bom izvedela kaj novega ter da bom tokrat znova v vlogi poslušalke. Moja edina naloga je bila, da kot udeleženka pridem na YHD.
Predavatelj je za začetek odprl nekaj vprašanj o komunikaciji, nato pa sem se udobno namestila in prisluhnila predavanju, ki je bilo precej zahtevno. Ni govoril o tem, kako naj bi komunikacija potekala v praksi, temveč o tem, kaj se med sporazumevanjem dogaja v naših možganih. Žal sem imela druge obveznosti, zato predavanja nisem mogla poslušati do konca. Kljub temu mi je že samo to, da sem sedela med občinstvom in poslušala, prineslo veliko zadovoljstva.
Po eni strani sem bila nekoliko razočarana, saj sem pričakovala več praktičnih vsebin. Po drugi strani pa si želim, da bi v prihodnje pripravili še več podobnih predavanj. Ko namreč spoznaš teoretično ozadje, lažje razumeš in uporabljaš komunikacijske veščine tudi v praksi. Še posebej dobrodošla bi bila predavanja s konkretnimi primeri, saj teorija sama po sebi lahko hitro postane manj zanimiva. Mislim, da so tovrstne delavnice prava pot k lažjemu razumevanju sveta.
Tekst: Lidija Maričič
Foto: Pixabay
