Zadeva: »Volilna pravica ni kaprica«, Gibanje za odpravo odvzema volilne pravice osebam z invalidnostjo.
Spoštovani,
tri nevladne organizacije – Zveza Sonček, Zavod Risa in Društvo za kulturo inkluzije – partnersko izvajamo projekt »Volilna pravica ni kaprica«, Gibanje za odpravo odvzema volilne pravice osebam z invalidnostjo.
Naš končni cilj je Sprememba Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ), na način, da se zagotovi uresničevanje 29. člena Konvencije o pravicah invalidov ter preprečevanje diskriminacije zaradi invalidnosti.
Na vas se obračamo s prošnjo za podporo naši pobudi.
Vabimo vas k udeležbi na shodu, ki bo potekal v okviru festivala inkluzije “Igraj se z mano” v ponedeljek, 29. maja 2023, ob 11. uri na Trgu republike pred Državnim zborom RS. V okviru shoda bomo uprizorili simbolične volitve, kjer boste lahko oddali_e svoj glas za bolj inkluzivno, demokratično družbo. Za lažjo organizacijo dogodka ter medijsko najavo, vljudno prosimo, da svojo udeležbo potrdite do 24. maja, na spodnji naslov.
V primeru, da vam obveznosti ne dopuščajo udeležbe, bi nas pa vseeno želeli podpreti, bomo hvaležni, če to storite na katerega od naslednjih načinov: s pismom podpore, ki ga bomo objavili na naših spletnih straneh in družbenih omrežjih; s kratko izjavo predstavnika_ce vaše organizacije (pisno ali video), ki jo bomo objavili na družbenih omrežjih; z delitvijo izjave podpore na vaših komunikacijskih kanalih.
Za usklajevanje glede udeležbe na shodu oz. izražene podpore vam je na voljo:
Irena Vovk Terčič
Irena.vovk@soncek.org
041 215 087
Zahvaljujemo se vam za čas in pripravljenost prisluhniti in vas prijazno pozdravljamo.
S spoštovanjem,
dr. Jasna Murgel, predsednica Zveze Sonček
Tatjana Knapp, direktorica Zavoda RISA
Boštjan Kotnik, predsednik Društva za kulturo inkluzije
Predstavitev pobude za spremembo Zakona o volitvah v državni zbor
Ozadje:
Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve je bila v maju 2019 na volitvah v Evropski parlament onemogočeno voliti 2.035 slovenskim državljanom, med drugim na podlagi invalidnosti. Dejstvo je, da število odvzemov volilne pravice narašča. V času parlamentarnih volitev v aprilu 2022 je bilo državljanov, ki jim je bila odvzeta volilna pravica, več kot 3.016. Na dan 13. januar 2023 pa je bilo takih državljanov že 3.505.
Menimo, da je 7. člen Zakona o volitvah v državni zbor (DZ) v nasprotju z določbami Ustave. Dosledna uporaba 43. člena Ustave in zlasti 29. člena Konvencije o pravicah oseb z invalidnostjo bi morala pripeljati do tega, da ima vsak_a polnoletni_a slovenski_a državljan_ka pravic voliti in biti voljen_a.
Sodobne demokratične ureditve volilno pravico priznavajo kot človekovo pravico in temeljno svoboščino, ki je brezpogojno priznana vsem polnoletnim osebam. 29. člen KPI določa, da morajo vse države članice osebam z intelektualno oviro
»zagotavljati politične pravice in možnost, da jih uživajo enakopravno z drugimi«,
in sicer z zagotavljanjem volilne pravice ter udeležbe na volitvah, omogočanjem popolne dostopnosti na vseh stopnjah volilnega procesa in aktivnim spodbujanjem okolja, v katerem lahko učinkovito in v celoti sodelujejo.
Republika Slovenija, v nasprotju z omenjenimi državami, lastno ustavo in KPI, postavlja merila, za koga bo preverila, ali ob dopolnjeni polnoletnosti dejansko razume pomen in namen volitev.
Problem v praksi:
V diskriminatornem 7. členu Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ) država, ne glede na določbo njegovega prvega odstavka, da ima pravico voliti in biti voljen_a za poslanca_ko
»državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja že dopolnil osemnajst let starosti«,
volilno pravico v 2. in 3. odstavku istega člena odreče državljanu_ki Republike Slovenije,
»ki je dopolnil osemnajst let starosti, pa je sodišče ob njegovi postavitvi pod skrbništvo odločilo, da ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev.«
Sodišče ob ”postavitvi” posameznika_ce pod skrbništvo torej posebej odloči o odvzemu pravice voliti in biti voljen_a. V praksi je tako v nepravdnem postopku volilna pravica najpogosteje odvzeta polnoletnim državljanom_kam z intelektualno oviranostjo, težavami v duševnem zdravju ali demenco.
Načrtno targetiranje določene skupine ljudi za ocenjevanje, ali je ”sposobna” razumeti pomen, namen in učinke volitev, je diskriminatorno in v nasprotju s temeljnimi človekovimi pravicami.
Rešitev:
7. člen ZVDZ je treba spremeniti tako, da se črtata 2. in 3. odstavek. Tako odvzem volilne pravice osebam, postavljenim pod skrbništvo, ne bo več mogoč. S tem se bo Slovenija pridružila številnim evropskim državam (Avstrija, Italija, Hrvaška, Nemčija, Španija, Slovaška, Francija, Švedska, Finska, Irska, Nizozemska in Latvija), ki so ta cilj že dosegle.
Zveza Sonček je v začetku leta 2022 pripravila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v Državni zbor. Pobudo smo poslali vsem ključnim odločevalcem v Republiki Sloveniji. Načelno podporo sta izrazila tako nekdanji kot aktualna predsednica Državnega zbora Republike Slovenije, a žal do konkretnih premikov še ni prišlo.
Spremembo ZVDZ in odpravo odvzemanja volilne pravic Ministrstvu za javno upravo priporoča tudi Zagovornik načela enakosti (št. 050-2/2022/12 z dne 10. junija 2022), ki je postopek začel prav na pobudo Zveze Sonček. Ocenil je namreč, da je 7. člen ZVDZ diskriminatoren do oseb z intelektualnimi in psihosocialnimi invalidnostmi. Izključno zanje predvideva možnost odvzema volilne pravice glede na izvedensko oceno njihove zmožnosti razumeti namen, pomen in učinek volitev, medtem ko se pri ostalih državljanih teh zmožnosti niti ne ocenjuje. Zagovornik je ocenil, da takšna različna obravnava ni upravičena in da ne more biti obravnavana kot izjema od prepovedi diskriminacije. Ukrep namreč ni ne ustrezen, ne edini možen in niti sorazmeren način doseganja legitimnosti volitev in preprečevanja zlorab pri oddaji glasov.
Naslednje leto, tj. v letu 2024, bodo potekale volitve v Evropski parlament. Brez spremembe ZVDZ (in podpore pri izvrševanju volilne pravice) se teh volitev ne bo moglo udeležiti na tisoče državljanov in državljank Slovenije, ki jim je bila in jim še bo odvzeta volilna pravica. Tako kot se v “supervolilnem” letu 2022, v katerem smo spisali pobudo za spremembo zakonodaje, niso mogli udeležiti lokalnih, parlamentarnih in predsedniških volitev.
