Smrt Adolfa Ratzke je za njegovo družino, prijatelje, sodelavce in vse, ki so ga spremljali ali občudovali, v prvi vrsti šok. Čeprav je imel v zadnjem letu dodatne zdravstvene težave, pa je njegovo slovo še toliko bolj trpko, saj je umrl zaradi nesreče. Na sprehodu z ženo Doro je namreč izgubil nadzor nad svojim električnim vozičkom, ki ga je upravljal z usti in zapeljal čez gozdni rob. Padel je skoraj štiri metre in obležal na obali jezera, srce pa se mu je ustavilo v reševalnem vozilu na poti v bolnico. Adolf Ratzka je bil rojen leta 1961 v Nemčiji, kot najstnik pa je zbolel za otroško paralizo, zaradi katere se je zdelo, da bo svoje življenje preživel v ustanovah. Toda pri 22 letih je dobil štipendijo za študij v Kaliforniji. ZDA so bile za osebe s hendikepom v tistih časih obljubljena dežela, saj so bile edine, ki so poznale osebno asistenco in imele prilagojene avtomobile, ki so jih lahko vozili ljudje na invalidskih vozičkih. To je osebam s težjimi oblikami hendikepa omogočilo normalen akademski študij.
»Usojeno mi je bilo, da svoje dneve preživljam kot rastlina v eni izmed nemških bolnišnic, nato pa me je naenkrat katapultiralo v osrčje flower-power aktivizma,« je Adolf Ratzka opisal najbolj radikalno spremembo, ki je botrovala in kasneje narekovala njegovo poklicno pot ter vsa nadaljnja prizadevanja za neodvisno življenje hendikepiranih. Ko se je leta 1973 vrnil na Švedsko, je namreč naletel na povsem drugačno (skrbniško) miselnost, ki je v Evropi še danes močno prisotna in zakoreninjena. Vlada in socialne službe so sicer poskrbele za ljudi, ki naj bi hendikepiranim pomagali, ampak pod njihovimi pogoji, ki pa so bili za prejemnike pomoči povsem rigidni. Ratzka je pogrešal več gibljivosti, zato se je odločil leta 1984 v Stockholmu ustanoviti kooperativo STIL – podružnico ameriškega gibanja za neodvisno življenje.
Bil je tudi soustanovitelj Evropske mreže za neodvisno življenje (ENIL), katere del je tudi društvo YHD in preko katere smo se skupaj z njim aktivno zavzemali in pomagali drugim evropskim državam (Poljska, Turčija, Češka itn.), ki so si prizadevale za sprejetje Zakona o osebni asistenci v želji, da bi bil zakon enako kakovosten kot na Švedskem in v Sloveniji. Seveda je bil Adolf Ratzka velik navdih za vse na društvu YHD, saj smo v njem poleg zunanjega sodelavca videli predvsem vizionarja, mentorja, mogočnega voditelja, aktivista in zagovornika neodvisnega življenja, zato nas je novica o njegovi smrti pretresla in globoko užalostila. Zavedamo se, da smo bili izjemno privilegirani, ker smo imeli možnost delati z njim, se učiti od njega, predvsem pa, ker nas je podpiral v našem boju za sprejem Zakona o osebni asistenci ter vseh prizadevanjih za neodvisno življenje. Adolf počivaj v moči!