Slikarko Marijo Mojco Vilar iz Domžal poznamo kot svojevrstno ustvarjalko, ki že štiri desetletja odločno, z dobro mero čutnosti, intuitivnosti in človeške topline, stopa po bogati likovni poti slikarskih idej. Njena dela so neskončna igra simbolov, ki se jim posveča že od začetka slikarskih potovanj. Izražajo svežino, so barvno bogata, tehnično korektna s poglobljenim raziskovanjem določenih likovnih problemov in se največkrat nagibajo k sodobnejšim likovnim zasnovam.
V slikarske motive vpleta zgovorne grafizme, matematične in kozmične simbole, labirinte, verze, vzorce in druge ilustrativne elemente, ki so se skozi leta nabrali v njenem slikarskem spominu. Veliko podob črpa iz narave, od tistih iz njene okolice do tistih namišljenih, ki jih pogosto najdemo v njenih ilustracijah. V zadnji seriji so se v njene slikovne podobe, ki jih sestavlja tudi v diptihe oz. odpirajoče se knjige, naselile stare fotografije in klekljani stari prtiči kot spomin na stare čase, ki jih več ni, a v nas ostajajo kot nostalgičen spomin.
Ustvarjene slike so mistična popotovanja v izgubljeni čas, ki kličejo po refleksiji čustev, tako njenih kot naših, ki jih kot gledalci občudujemo ter iz njih srkamo presvetljene energije.
Katarina Rus Krušelj
