Maša Dornik je kljub svojemu intelektualnemu in telesnemu hendikepu izjemno komunikativna in aktivna. Njena mama Jerneja pravi, da 28-letnica obožuje šport, saj poleti plava in se potaplja, pozimi smuča, skoraj vsak dan pa tudi jaha, ker imajo doma kobilo. »Prej sem imela starejšo kobilo, ime ji je bilo Panda. Lani smo jo morali uspavati, sedaj imam Lino,« pove Maša in našteje imena svojih treh asistentk: »Ines, Tadeja, Tamara. Izbrali sva jih mami in jaz – skupaj.«

Maši pripada 120 ur osebne asistence tedensko in prav vsako uro s pridom izkoristi. V vlogi uporabnice se počuti odlično. »Še prej sem bila učenka. Hodila sem v šolo s prilagojenim programom, pa mi to ‘itak’ ni bilo všeč. Sedaj mi je veliko bolje, ko sem uporabnica,« navihano razloži Maša, ki jemlje upravljanje osebne asistence zelo resno. Ko je želela mama, ki je tudi Mašina zakonita zastopnica, opisati, kako poteka vsakdanje življenje, jo je Maša prekinila: »Bodi tiho, bom sama povedala. Živim sama, z asistentkami.« Da je temu res tako, je potrdila Jerneja Dornik, ki pravi, da Mašo sedaj, ko ima v pritličju svoje, prilagojeno stanovanje (ker ima hiša na vhodu 5 stopnic, so postavili klančino, nadalje so razširili kopalnico in porušili stene, da je stanovanje bolj odprto in ima dovolj prostora za gibanje z električnim vozičkom) pustijo samo z asistentkami. »Sama je nikoli nisem ovijala v vato. Maše nikoli nismo učili, da je uboga. Povedali smo ji, da mora pomagati in naj naredi, kar lahko. Vseeno pa naredi,« je razložila mama in dodala: »Že prej smo imeli aktiven slog življenja, zato nisem dopustila, da bi nas Mašin hendikep oviral, da česa ne bi počeli.«

Ko je Zakon o osebni asistenci enkrat stopil v veljavo, se je najbolj korenita sprememba odvila pri mami Jerneji Dornik, saj se je na račun osebnih asistentk razbremenila in ima sedaj več časa zase. »Po sprejetju zakona sem imela čas, zato sem se dokvalificirala. Prej sem imela dokončano srednjo komercialno šolo, delala pa sem v administraciji, toda od nekdaj sem si želela biti vzgojiteljica. Sedaj sem zaposlena za polni delovni čas v vrtcu – delno kot spremljevalka deklice s posebnimi potrebami in delno kot pomočnica vzgojiteljice.«

Maša ima za boljšo mobilnost tudi kombi, zato se velikokrat odpravi kam na lepše. Poleg športnih aktivnosti obiskuje enkrat tedensko še glasbeno šolo, redno obiskuje različne koncert (od Helene Blagne, do operne pevke Anje Žabkar) in nadvse rada hodi v gledališče in kino.

»Nazadnje sem gledala v Krškem predstavo Cvetje v jeseni. V kino pa najraje hodim v Novo mesto, ker imajo tam kokice,« razloži Maša, ki ima neverjeten spomin – na pamet zna seznam z več kot 300 rojstnimi dnevi različnih ljudi! Da živi zares neodvisno življenje, je dokazala tudi tako, da gre sama s svojimi asistentkami na morje, kjer ima družina Dornik apartma. »Da ni z nami, gre z asistentkami,« pojasni mama Jerneja, ki pravi, da Maši niti najmanj ni všeč, kadar rednih asistentk ni. »Kadar nadomeščam, mi vedno pove, da z mano ni tako zadovoljna kot z njimi. Meni, možu in bratu Erazmu je celo dejala, da naj se vsi odselimo, da bo sama z asistentkami,« je še v smehu zaključila Jerneja Dornik.