Evropska komisija (EK) je proti 22 državam članicam Evropske unije (EU) sprožila postopke zaradi neizpolnjevanja obveznosti, saj v svojo nacionalno zakonodajo do predpisanega roka niso v celoti prenesle novih evropskih direktiv o standardih za organe za enakost. Med državami, ki jih postopek zadeva, so tudi sosede Sloveniji – Avstrija, Hrvaška, Madžarska in Nemčija.

Kaj so organi za enakost?

Organi za enakost so neodvisne nacionalne institucije, naloga katerih je spodbujanje enake obravnave, podpora osebam, ki se soočajo z diskriminacijo, ter spremljanje izvajanja zakonodaje s področja enakosti. Evropska unija je leta 2024 sprejela direktivi, ki določata minimalne standarde za njihovo delovanje. Ti predpisi med drugim urejajo področja diskriminacije na podlagi rasnega ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, hendikepa, starosti, spolne usmerjenosti ter enake obravnave žensk in moških na področju zaposlovanja. Države članice bi morale direktivi prenesti v nacionalno zakonodajo najpozneje do 19. junija 2026.

Zakaj je to pomembno za osebe s hendikepi?

Za osebe s hendikepom imajo nove direktive poseben pomen, saj predvidevajo okrepitev vloge organov za enakost pri preprečevanju in obravnavi diskriminacije, zlasti na področju zaposlovanja in dela.

Direktivi zahtevata, da imajo organi za enakost:

  • ustrezne pristojnosti za boj proti diskriminaciji;
  • zadostne kadrovske, tehnične in finančne vire;
  • pooblastila za preiskovanje primerov diskriminacije;
  • dostopne storitve in postopke za vse uporabnike;
  • možnost izdaje mnenj in priporočil ter sodelovanja v sodnih postopkih, kjer to omogoča nacionalna zakonodaja;
  • so neodvisni od političnih in drugih zunanjih vplivov.

Ti standardi naj bi zagotovili, da organi za enakost niso zgolj formalne inštitucije, temveč učinkoviti zagovorniki pravic ljudi, ki se srečujejo z diskriminacijo.

Kaj sledi?

Postopek zaradi kršitve prava EU se začne z uradnim opominom, v katerem EK državo pozove k pojasnilom in odpravi pomanjkljivosti. Države imajo praviloma dva meseca časa za odgovor. Če EK oceni, da kršitve niso odpravljene, lahko izda obrazloženo mnenje, v skrajnem primeru pa zadevo predloži Sodišču Evropske unije. V določenih primerih lahko sledijo tudi finančne sankcije.

 Pomemben korak k uresničevanju pravic

V Evropski mreži za neodvisno življenje (ENIL) poudarjajo, da je učinkovito delovanje neodvisnih organov za enakost ključnega pomena za uresničevanje pravic oseb s hendikepi v praksi. Ti organi lahko posameznikom pomagajo pri razumevanju njihovih pravic, prijavi primerov diskriminacije ter dostopu do pravnega varstva. Ukrepanje EK zato ne pomeni le nadzora nad izvajanjem evropske zakonodaje, temveč tudi pomembno sporočilo, da morajo države članice zagotoviti učinkovite mehanizme za varovanje enakosti in preprečevanje diskriminacije vseh prebivalk in prebivalcev EU.

Besedilo: Sonja Korelc-Kotur

Foto: Pixabay