Slovenija je ena izmed redkih držav, ki dan kulture obeležuje z dela prostim dnevom; in sicer 8. februarja, ob obletnici smrti največjega slovenskega pesnika, dr. Franceta Prešerna. Kljub temu pa sem kot otrok najprej spoznala njegove šibke točke, češ, da je bil pijanec in lenuh. Med preprostimi ljudmi, ki nimajo občutka za kulturo, je namreč veljalo, da je njegova poezija nastajala ob trenutkih šibkosti in tako marsikateri »Slovencelj« trdi še danes. Nato pa sem šla v šole, kjer sem spoznala blagozvočnost njegove poezije. Kultura je nekaj, kar pride od zadaj, nas omehča in nam da občutek, da se kopamo v morju ljubezni, znanja, veselja ter modrosti. Kultura je nekaj, kar nam razjasni srce in oko. Lepa poezija in proza, stavbe, ki nas obkrožajo, pa seveda filmi in gledališča … nam pomagajo s svojo vsebino čez mnoge težke trenutke v življenju in k lažjemu razumevanju sveta.
Žal pa je kultura odvisna od političnih vetrov, ki vejejo v družbi. Kar je sprejemljivo za desno, ni sprejemljivo za levo in obratno. S kritičnim pogledom si lahko sami razložimo, kaj je res in kaj ne. Vsako leto 7. februarja podelijo Prešernove nagrade za najboljše kulturne delavce. Te nagrade nam povedo, v katero smer je zavel politični veter v državi. Oglejte si državno proslavo in si s tem naredite mali praznik tudi zase. 8. februarja se potrudite in le vzemite v roke kakšno knjigo poezije ali proze, si oglejte kakšen film ali se potopite v kakšno filozofsko razmišljanje. V Ljubljani vsako leto okoli poldneva znani in manj znani kulturni delavci berejo Prešernovo poezijo pred Prešernovim spomenikom za mimoidoče. V Kranju pa poteka prav Prešernov sejem, na katerem se ljudje zberejo in slavijo slovenski kulturni dan.
Kultura niso zgolj knjige in časopisi. So tudi odnosi med ljudmi, ki naj bi bili strpni in ljubeči do vseh bitij na svetu. Narava se nam tako kruto maščuje z naravnimi nesrečami; je le odraz našega mačehovskega ravnanja do nje in morda nakazuje konec naše kulture. Upam, da se vsak posameznik in človeštvo tega zaveda, kajti vsako mnenje šteje, obenem pa tudi vsak izmed nas nosi odgovornost za prihodnost. Slovenci smo Prešernu izkazali posebno čast, da smo sedmo kitico njegove Zdravljice povzdignili v državno himno. Prisluhnimo ji.
Sestavila Lidija, zapisal Gregor
Foto: Chris (Pixabay)
