…
mi po kosteh dežuješ, v prsi mi
potaplja korenine vodene tekoče drevo,
grem po tvoji postavi kot po reki,
grem po telesu to je kot po gozdu,
kot v gori po stezici,
ki se iznenada v prepadu konča,
grem po mislih tvojih ostrih,
in ob izhodu tvojega belega cela
se zruši strmoglavljena mi senca,
drugega za drugim zberem svoje delce, dalje brez telesa grem, iščem na slepo …
(O. Paz)
Teodora Teodorović je samouka slikarka, rojena 23. februarja 2001 v Srbiji. Z devetimi leti se je preselila v Slovenijo, vedno se je počutila, da ima veliko za povedati, a ji je vedno zmanjkalo besed. Tako je odkrila umetnost. Skozi leta je razvijala svoj slog slikanja in iskala nek svoj umetniški ‘podpis’ ter način pripovedovanja skozi slike. Začela je že kot majhna deklica s prerisovanjem obstoječih likov iz risank. To je v njej vzbudilo željo, da se nauči tudi sama risati človeško telo, saj jo je od nekdaj fasciniralo. In vse to jo je pripeljalo do tega, kar dela danes – našla je neki prostor v abstrakciji, ker se je počutila, kot da nekaj manjka. Abstrakcija pa ji je dala prostor, v katerem se lahko izraža z barvami in oblikami.
Slike so bile ustvarjene na relaciji Beograd – Ljubljana (razcepljenost), v obdobju enega leta in pol. Umetnica bo svoja dela predstavila v četrtek, 16. januarja 2025, ob 18. uri v klubu SOT 24,5 na Metelkovi.
