Spremlja nas dejansko že na vsakem koraku, pa naj gre za samodejno podnaslavljanje ali prepoznavanje predmetov za slepe in slabovidne. Umetna inteligenca (UI) lahko odpravlja ovire, zlahko pa ustvarja tudi nove, zato je pomembno, da pri njenem razvoju sodelujejo tudi osebe s hendikepom. Slovenija je leta 2026 sprejela novo Nacionalno strategijo za UI do leta 2030, ki poudarja odgovorno, vključujočo uporabo umetne inteligence, ki spoštuje človekove pravice. Med ključnimi cilji so varovanje pravic uporabnikov, zmanjševanje diskriminacije in zagotavljanje dostopnosti digitalnih storitev. Hkrati je zaživel Kompetenčni center za umetno inteligenco Slovenije (KCUI), ki med drugim organizira izobraževanja o uporabi UI za izboljšanje dostopnosti oseb z različnimi oblikami hendikepa.

Po ugotovitvah KCUI se UI vse pogosteje uporablja za:

  • samodejno podnaslavljanje govorjenih vsebin za gluhe in naglušne;
  • pretvorbo govora v besedilo;
  • opisovanje okolice za slepe in slabovidne;
  • prepoznavanje predmetov in branje dokumentov;
  • pomoč pri navigaciji;
  • poenostavljanje zahtevnih besedil;
  • razvoj rešitev za slovenski znakovni jezik;
  • glasovno upravljanje naprav za osebe, ki so gibalno ovirane.

To pomeni, da UI ni več zgolj tehnološka zanimivost, temveč postaja pomemben pripomoček za večjo neodvisnost in enakopravno vključevanje v družbo.

Kaj pa tveganja za izključevanje?

S stališča zagovorništva je za društvo YHD še posebno zanimiv vidik vprašanje diskriminacije. Slovenske smernice za uporabo umetne inteligence v javni upravi med temeljnimi načeli namreč posebej izpostavljajo:

  • nediskriminacijo;
  • pravičnost;
  • človekovo dostojanstvo;
  • individualno avtonomijo uporabnikov.

Prav zato se odpira pomembno vprašanje, kaj se zgodi, če sistem UI odloča o zaposlitvi, dostopu do storitev ali oceni posameznikov, ne da bi upošteval posebne okoliščine ljudi s hendikepom? Na to nevarnost opozarjajo tudi evropski in slovenski nadzorni organi. Informacijski pooblaščenec je leta 2026 postal eden izmed organov za nadzor nad najbolj tveganimi sistemi UI, ki lahko posegajo v človekove pravice.

 Primer dobre prakse iz Slovenije

Zveza paraplegikov Slovenije je v letu 2026 celo pripravila pravila glede uporabe UI pri zaposlovanju in upravljanju delovnih razmerij. Predlagali so prepoved uporabe UI za:

  • izbor kandidatov za zaposlitev;
  • ocenjevanje uspešnosti delavcev;
  • odločanje o napredovanjih;
  • odločanje o odpovedi delovnega razmerja.

To je eden redkih primerov v Sloveniji, kjer se invalidska organizacija aktivno ukvarja z vprašanjem človekovih pravic v dobi UI.

Iz dosedanjih izkušenj lahko trdimo, da ima UI potencial postati največji zaveznik oseb s hendikepi po osebni asistenci ali pa novo orodje izključevanja. Od tega, ali bodo osebe s hendikepom vključene v njen razvoj, preizkušanje in nadzor, bo odvisno, ali bo prihodnost bolj dostopna ali zgolj bolj digitalna.