V prostoru YHD-ja na Metelkovi se vsake toliko zberemo ljubitelji poezije in prebiramo pesmi po lastni izbiri. Tokrat smo se zbrali dan pred nočjo čarovnic ali angleško bolj znanega Halloween-a, torej 30. oktobra. Prazniki so zato, da jih praznujemo. Halloweena v Sloveniji nismo praznoval do 90. let prejšnjega stoletja, sedaj pa je to čas, ko rezljamo buče in se zabavamo. Praznujemo ga na dan pred vsemi svetimi. Nekateri se celo oblečejo v čarovnice ali pošasti in slavijo praznik z zabavo, kar smo storil tudi mi. Le, da smo se držali slovenskega poimenovanja in smo praznovali noč čarovnic. V Sloveniji prej te navade rezljanja buč ni bilo, vsaj v tej obliki ne; pred leti so ponavadi buče izrezovali otroci, predvsem fantje, da bi s tem strašili dekleta.
V kubu SOT 24,5 smo se zbrali »knjigoljubci’« in skupaj na glas brali poezijo ter uživali. Vsak je izbral svojo pesem, nekateri so nam predstavili tudi svoja avtorska dela. Na mizi pa so nas čakale štiri buče, v katere smo se po zaključenem uvodnem delu (branju poezije) navdušeno zapodili. Ob porisovanju in rezljanju buč nam je na obrazih žarelo otroško veselje. Bili smo kot otroci, ki najbolj uživajo v ustvarjanju. Ko smo buče izrezljali smo jim dodali svečke in jih postavili pred duri, da so strašile in razveseljevale mimoidoče.
Res smo se zabavali, saj so buče iz nas potegnile razigranost, otroško navihanost in veselje nad življenjem. Takšni dogodki so dobri za dušo – da se sprostimo in si ponovno dovolimo biti otroci.
NEKAJ INFORMACIJ O PRAZNIKU
Noč čarovnic, znana tudi pod angleškim imenom Halloween, je praznik, ki ga predvsem v Ameriki praznujejo v noči iz 31. oktobra na 1. november. Halloween je okrajšava za »All Hallow’s Eve«, kar pomeni večer vseh svetih oziroma večer pred vsemi svetimi. Slavi se predvsem v angleško govorečem svetu. Takrat se otroci preoblečejo v različne kostume, po navadi čarovnice, vampirje in razne pošasti ter hodijo od vrat do vrat ter prosijo za sladkarije. Zelo priljubljeno je tudi izrezovanje buč, ki se jih izdolbe in vanje postavi sveče.Stari Kelti so 1. novembra slavili začetek novega leta ter hkrati tudi prehod iz sončne in toplejše polovice leta v temačno in hladnejšo polovico. Proslava je bila namenjena bogu Sonca ali gospodarju smrti. Kelti so namreč verjeli, da ob polni Luni, najpogosteje v noči pred dnevom mrtvih, mrtvi vstajajo iz svojih grobov in tako ponovno pridejo na Zemljo ter obiščejo svoje domove. Ker so se ljudje bali, da bodo srečali mrtve, so se skrivali za različnimi maskami in ustvarjali velik hrup.
S prihodom Rimljanov je dan mrtvih dobil stalen datum – 1. november. V noči pred tem dnem (31. oktober) je, vsaj po starem rimskem verovanju sodeč, črni bog lova prevzel oblast nad svetom, ubil boga sonca in odpeljal boginjo rastlin v podzemlje. Ta je morala ostati tam do prihodnje pomladi in bdeti nad mirujočimi semeni, spečimi živalmi in dušami umrlih. V tej noči so simbolično ugasnila vsa ognjišča. Rimljani so prav tako verjeli, da mrtvi v tej noči poslednjič pridejo na njihov svet, zato so jim na pragih svojih hiš nastavljali hrano. Nekateri so celo izdolbli repo, peso ali krompir ter vanje vstavili gorečo svečo z namenom, da bi tako pregnali grešne duše, dobrim pa pokazali pot do njihovih hiš. Buča postala priljubljena je za rezljanje v 16. stoletju v Ameriki, kasneje pa po celem svetu. Danes predstavlja izrezljana buča ali (v angleško govorečem svetu jo imenujejo »jack-o’-lantern«) glavni simbol praznika. Zgodba o Jacku in lanterni pa izvira iz Irske in govori o kovaču, ki je pretental vraga.
Zapisali: Lidija Maričič s pomočjo Daše
Foto: Samir Elezović in Sonja Korelc-Kotur
