Ula Smrekar je mlada in empatična študentka socialnega dela, ki jo zanima povezava med spolnostjo in hendikepom, zato na našem Društvu za teorijo in kulturo hendikepa opravlja prakso. Žene jo močna želja po ustvarjanju bolj pravične in vključujoče družbe. Za društvo YHD je izvedela med študijem, pri predmetu Hendikep in spol, ko je skupaj s sošolci obiskala našo organizacijo. Takrat se je začela njena pot, ki jo je pripeljala do prakse na našem YHD-ju; izkušnje, ki jo sama opisuje kot eno najboljših v času obiskovanja študija na Fakulteti za socialno delo. »Moje zanimanje za teorijo hendikepa se je še dodatno izrazilo ravno v 3. letniku ‘faksa’, ko sem za študentsko delo začela opravljati osebno asistenco. Zame je bilo to delo nekaj popolnoma novega, s to izkušnjo pa sem se zelo veliko tudi naučila. Prav tako v 3. letniku je naraslo tudi moje zanimanje za seksologijo, predvsem v povezavi s hendikepom. Tako sem dobila idejo za temo diplomske naloge, ki me čaka v letošnjem študijskem letu. Ponovno sem se spomnila na društvo YHD, preko katerega se mi je zdelo, da bom lahko svoj interes glede spolnosti in hendikepa še najbolje oziroma najlažje izrazila, kakor pa drugje na praksi,« je uvodoma pojasnila Ula Smrekar, ki si je hkrati želela tudi izkusiti, kako društvo sploh deluje, s čim vse se ukvarjajo zaposleni in katere tematike odpirajo znotraj društva.
22-letne študentke, ki navdih najde v umetnosti pa ne fascinirata samo hendikep in spolnost, temveč cel spekter tem, ki jih potegneta za seboj. »Že res, da me najbolj zanima področje povezave spolnosti in hendikepa, ampak tu so še tematike in koncepti, ki pridejo zraven, recimo deseksualizacija, spolna asistenca, spolne zlorabe hendikepiranih, infantilizacija, dematernizacija. Že na splošno me zelo zanimata tematiki spolnosti in seksualnosti, mogoče tudi zato, ker je ta tema v Sloveniji še močno zatrta in se o njej ne govori, ker naj bi to bila ‘intimna stvar vsakega posameznika’. Po drugi strani pa so najbolj popularni vici in šale, ki jih najdemo v različnih medijih, prav šale o spolnosti. Zgleda se ljudje radi hecamo glede stvari, ki nam v resnici predstavljajo veliko zadreg in težav,« je v smehu povedala Ula, ki prihaja iz Ribnice, zase pa pravi, da ima preprost, a hkrati »najbolj ponucan« razlog za študij socialnega dela:. »Rada delam z ljudmi. Enostavno sem izbrala ta študij, ker sem se najbolj videla v tem poklicu.«
Med opravljanjem študentskega dela se je preizkusila tudi v vlogi osebne asistentke, kar je bila za ljubiteljico elektronske glasbe zanimiva izkušnja iz več vidikov: »Srečala sem se s celim kupom etičnih dilem, pri čemer je bila največja težava v tem, da se o teh dilemah nisem mogla pogovoriti z nikomer, ki bi imel podobne izkušnje ali opravljal podobno delo. Z uporabnikom sva se sicer zelo dobro ujela in razumela, imela sva podobne poglede in interese, sem se pa na eni točki vedno znova soočala z dilemo, ali uporabniku še naprej dati alkohol tudi, ko je vidno že zelo opit, poleg tega pa so bile prisotne tudi druge substance. Na tej točki bi lahko postavila mejo, ampak mi je bilo to izjemno težko, zato sem vseeno delala po navodilih uporabnika. Uporabnik je velikokrat uporabljal tudi neprimerne izraze, ki so vdirale v moje dostojanstvo. Takrat pa sem jasno postavila svojo mejo.«
In kako bi Ula, sicer lastnica dveh jazbečarjev, s katerima najraje preživlja svoj prosti čas doma, opisala svojo izkušnjo prakse na društvu YHD? »Dejansko je to ena boljših praks, kar sem jih imela tekom celotnega študija. Res mislim, da sem v okolju, kjer resnično lahko izrazim svoje interese. Poleg tega se zelo dobro počutim v strokovnem timu, mislim, da so me res lepo sprejeli in se trudijo, da me med prakso čim več vključujejo v svoje delo, čeprav imajo že veliko drugega dela. Pozitivno so me presenetili tudi uporabniki s svojo odprtostjo in gostoljubnostjo, kar zelo cenim,« je svojo pripoved zaključila Ula, ki rada ustvarja, uživa ob dokumentarcih, političnih oddajah ter filmih Alfreda Hitchcocka in Davida Lyncha.
