YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa in Zavod za razvoj socialne vključenosti Odprte karte ob ponatisu knjige Preizkušnje avtorja Mira Štebeta vabita predstavnike medijev na medijsko konferenco, ki bo potekalo v četrtek, 11. septembra 2025, ob 11. uri na Železni cesti 14 v Ljubljani.
Na medijskem druženju bodo navzoči pojasnili razloge za ponatis knjige in odprli pogovor o neodvisnem življenju hendikepiranih v Sloveniji. Avtor Miro Štebe v knjigi neposredno in iskreno opisuje svojo življenjsko pot po nesreči v gorah, o izgubi sluha med odpravo na Grenlandijo in izzivih, ki jih je doživel kot novinar z okvarjenim sluhom. Ne skriva bolečine, ne išče pomilovanja – raje razgrne resničnost, ki jo mnogi spregledajo. Njegova pripoved spodbuja razmislek o tem, kaj pomeni vztrajati, se prilagajati in iskati ravnotežje v svetu, ki pogosto ne razume drugačnosti.
Na druženju s predstavniki sedme sile bo Tim Bučar iz Zavoda Odprte karte delil svojo osebno zgodbo – kako je po zaključku šolanja v zavodu CIRIUS Kamnik iskal poti do samostojnosti, se spopadal z odvisnostjo od staršev in prenizko socialno podporo ter vztrajal v iskanju dostojnega življenja.
Društvo YHD vabi medije, da se dogodka udeležijo, prisluhnejo zgodbam in prispevajo k širjenju sporočil o dostojanstvu, enakopravnosti in družbeni vključenosti. Na društvu YHD si s takšnimi dogodki namreč prizadevamo ozaveščati širšo javnost tudi s pomočjo novinarjev, katerih delo na ta način ni več zreducirano na golo poročanje, ampak lahko z njim pomagajo graditi bolj razumevajočo in strpnejšo družbo.
ODLOMKA IZ KNJIGE:
»Lahko sem govoril in ves čas sem svoje govorjenje slišal, drugih pa ne. Občutek je bil res nenavaden. Zdelo se mi je, kot da življenje teče mimo mene. Videl sem, da se prijatelji pogovarjajo in šalijo, za kaj gre, pa nisem slišal. Začeli smo se sporazumevati tako, da so mi pisali v majhen blok. Ker je bilo to zamudno opravilo, so mi pisali le najnujnejše stvari. Spremenil sem se v nemega opazovalca. Z opazovanjem ustnic in mimike drugih sem poskušal ugotavljati, o čem se pogovarjajo. Zelo težko sem sledil dogajanju, če sem sploh lahko, saj nisem vedel, ali so moja ugibanja pravilna.«
***
»Zakaj ne slišim govorjenja? Slišal sem cel kup zvokov, za katere pa sem vedel, da niso pravi in jih drugi ne slišijo. Najpogosteje sem slišal nekakšno brnenje, zvonjenje, pritajeno zavijanje. Zdelo se mi je, da slišim šklopotanje dežja in celo petje otroškega zbora. Res je bilo nenavadno. Ali sem res oglušel?«
