European Disability Forum (EDF slovensko: Evropski forum hendikepiranih) je pripravil 4. izdajo poročila o človekovih pravicah, ki se osredotoča na revščino in socialno izključenost oseb s hendikepom v Evropski Uniji. Odkrili so, da je 28,7 % ljudi v Evropski Uniji ogroženih in živijo na meji z revščino in ta številka se bo najverjetneje povečevala, glede na trenutno situacijo s pandemijo. Poročilo odkriva, kako evropske države niso uspele omejiti in znižati revščino s katero se soočajo hendikepirani, še posebej sedaj, ko smo na pragu nove finančne krize. Situacija se je še poslabšala od leta 2010, posebej v Estoniji, Luksemburgu, Nemčiji, Švedski, Irski, Češki, Litvi, Italiji, Nizozemski, Malti in Španiji.

V vseh državah Evropske Unije je večja verjetnost, da bodo hendikepirani imeli manj možnosti, in zato živeli revnejše z manj zaposlitvenimi možnostmi kot tisti, ki živijo brez hendikepa. Hkrati pa so osebe s hendikepom podvržene večjim stroškom življenja, saj družba nikakor ni prilagojena našim potrebam. Ocene kažejo, da so letni stroški, povezani s hendikepom na Švedskem, ocenjeni na 23.012,00 EUR, v Belgiji pa 14.550,00 EUR

EDF apelira na Evropsko unijo in nacionalne odločevalce, da upoštevajo njihova priporočila. Predstavljamo izpostavljena priporočila:

  • Popolna implementacija EU socialnih pravic z oblikovanjem akcijskega načrta, ki vključuje predloge za vključitev hendikepiranih oseb.
  • Nadaljevanje izvajanja Evropske strategije o invalidnosti 2010–2020 tudi v prihodnjem desetletju, vključno z ukrepi, ki se ukvarjajo z naslavljanjem revščine in socialne izključenosti hendikepiranih oseb.
  • Sprejetje zakonodaje, ki bo hendikepirane zaščitila pred diskriminacijo na vseh področjih življenja, ne samo na področju zaposlovanja.
  • Ustvarjanje novih delovnih mest in jamstvo, ki hendikepiranim posameznikom zagotavlja možnost zaposlitve, prakse, usposabljanja itd. Nuditi podporo hendikepiranim osebam, ki iščejo delo, na način, da se jim ne odvzema olajšav, ki jih že prejemajo, ampak s prilagoditvijo delovnega mesta in drugimi oblikami podpore, ki jo potrebujejo, ko se zaposlijo.
  • Uporaba metod ocenjevanja invalidnosti, ki sledi CRPD (Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov), in ne medicinskim pogledom.
  • Vlaganje v dostopnost vseh podpornih struktur in storitev, namenjenih splošni javnosti, da bi jih lahko uporabljali tudi hendikepirane osebe, in s tem zmanjševati potrebo po posebnih storitvah, in tako zmanjšati stroške, povezane s hendikepom, na posameznika.

Celotno poročilo v angleščini si lahko preberete TUKAJ

Povzeto po: http://www.edf-feph.org