Že dolgo časa (nismo pili ga …) nismo nič pisali o stalni sistemski in pereči problematiki ravnanja z javnimi sredstvi, ki pa so izvzeta iz proračuna RS, torej sredstvi za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij – FIHO. Seveda ne zato, ker ne bi bilo čemu oporekati, na kaj opozarjati, pa tudi razdeljevanje sredstev se čudežno ni dogajalo bolj transparentno, neproblematično in zakonito. Bolj iz nekakšne utrujenosti in izčrpanosti, ker neplodno opozarjamo na ene in iste diskriminacije, nezakonitosti, manipulacije, arbitrarno presojo ter druga nedopustna ravnanja, ki se s stemi sredstvi vršijo pod krinko »plemenitih namenov, solidarnosti in pomoči najšibkejšim«. Očitno so v tej državi odppovedali prav vsi pravni in politični mehanizmi ter pristojne institucije kot je npr. KPK[1]– Komisija za preprečevanje korupcije, ki se pravzaprav že več kot 10 let ukvarja s problemom FIHO oz. z njimi povezanimi in z njihove strani financiranimi posameznimi invalidskimi organizacijami. Načrti integritete za le-to institucijo se vršijo že kar 11. leto zapored in nič ne daje slutiti, da bi se v vsem tem času kaj občutnega popravilo, spremenilo, omejilo … Kaj šele, da bi se koga tudi zamenjalo, obsodilo, odstranilo …

Foto: Logo Fiho

Kdor je bolj predrzen in si upa še naprej izvajati izsiljevanja, pritiske in nezakonito arbitrarno razdelitev miljonskih sredstev po ključu »roka roko umije« je v tej igri s časom in krajo javnih sredstev, na račun uporabnikov in njihove že tradicionalne invalidske pasivnosti, seveda dobi bistveno več (milijonov) sredstev, nemalo odstotkov pa jih gre tudi v zasebne žepe. A na invalide se seveda gleda vedno skozi posebno optiko; usmiljenja, pokroviteljstva, s številnimi olajševalnimi predsodki. Saj vendarle oni niso pedri, begunci, prostitutke, južnjaki in druge vrste parazitov. Če tudi kaj »ukradejo ali odtujijo«, jim velja to odpustiti, saj nimajo prav veliko od življenja. Taka logika FIHO (in iz proračuna izzvzetega denarja) še kar kraljuje in podmazuje sistemsko podkupljivostjo in korupcijo; vsi so z vsemi skregani, a ko gre za denar, se vsi magično združijo, poenotijo in stisnejo zobe, da jim le pade dovoljšnje število cekinov. Med t.i. (prav tako je vprašljiva sistemska ločnica med tem, kdo dobi status humanitarne in kdo status invalidske organizacije) humanitarci in t.i. invalidi so od nekdaj obstajala rivalstva, saj se sredstva delijo po ključu 35% in 65% v korist invalidov.

Dokler je imel absolutistični Invalid, g. Boris Šuštaršič, roko nad to delitvijo, so vsi morali biti tiho in se temu brezmilostno pokoriti. Toda sedaj ga več ni in vse skupaj se je zamajalo in nekateri posamezniki že stegujejo glave in roke, da bi stvari spremenili. Poenostavljeno bi lahko rekli, da ni več nobene prave komande, ki bi uspela držati invalide in humanitarce v navidezni solidarnosti pri grabljenju denarja. Zato se je že vnela bitka za preživetje ter nadvlado. Ivo Jakovljevič, podpredsednik Sveta FIHO, sekretar Društva distrofikov Slovenije, varovanec in učenec Borisa Šuštaršiča, žal ni kos pričakovanim nalogam, saj je še vedno ujet v okvirje »kumrovške šole«. Ivo Jakovljevič se obrača na kolege, člane Sveta FIHO glede delovne skupine za pripravo načrta integritete: »Problematična je že osnovna predpostavka, na kateri ukrepi temeljijo. Implikacija namreč je, da v prejemnicah sredstev, humanitarnih in invalidskih organizacijah, delujemo koruptivno in potratno ter lažemo v vlogah in pri poročanju. Takšno prepričanje je po razpravah na svetu fundacije sodeč prisotno tudi pri nekaterih članih sveta FIHO. Strinjali se boste, da so za tako hude očitke na račun kogarkoli potrebni konkretni dokazi, kako naj se sicer sploh braniš? Doslej nismo videli ničesar, kar bi nakazovalo, da se pri prejemnicah sredstev, humanitarnih in invalidskih organizacijah, dogajajo večje nepravilnosti ali da je sektor manj transparenten ali bolj potraten od drugih podsistemov, npr. od kulture, športa ali znanosti.«

Seveda so to zgolj retorična vprašanja in pomisleki, saj je Ivo Jakovljevič sam eden ključnih akterjev promocije številnih ponavljajočih se kršitev, tudi Pravil in navodil FIHO, kjer so rezultati delitve sredstev vedno podvrženi še subjektivnemu kriteriju ocenjevalcev; in seveda Ivo Jakovljevič je tudi član Komisije za razdeljevanje sredstev invalidskim organizacijam FIHO. Le-ta je sestavljena iz sedmih članov, poleg Iva pa razume »izjemno kompleksno računsko ocenjevanje« zgolj še predsednica Komisije, Mirjam Kanalec. Saj je potrebno izračunu računalniškega točkovanja dodati še subjektivno faktorsko oceno, da se dobi rezultat, ki se želi. Super ne in rezultati so vidni ter občutni?!