Borbala Ivicsics prihaja iz Budimpešte in je članica društva s pomenljivim imenom Freekey, ki si prizadeva za sistemsko ureditev osebne asistence na Madžarskem. “Ime Freekey (angl. free – svoboda in key – ključ op. a.) ima dvojni pomen in izhaja iz našega mota: Ključ do svobode. Menimo namreč, da je osebna asistenca ključ do svobode v življenju hendikepiranih. Ti lahko z uporabo osebne asistence zaživijo neodvisno življenje in odločajo sami o sebi. Ugotovili smo tudi, da Freekey zveni kot angleška beseda Freaky (čudaško, op. a.) s čimer se zlahka poistovetimo, saj sprejemamo svojo ‘čudaškost’. Naše društvo sestavlja zares raznolika skupina, zato so naše metode, kadar delamo skupaj, izjemne,« je uvodoma povedala Borbala, ki se je z osebno asistenco prvič seznanila leta 2016 med usposabljanjem v Strassburgu. “Učno delavnico je organizirala Evropska mreža za neodvisno življenje – ENIL in zame je bil ta koncept nov način, kako nasloviti moje posebne potrebe. Hendikep imam namreč že od rojstva in vso pomoč, ki sem jo potrebovala, sem dobila prostovoljno s strani družine in prijateljev. Prav tako sem se naučila shajati na način, da potrebujem čim manj pomoči. Toda ugotovila sem, da to ni tudi najboljši način. Spoznala sem, da se mi ni treba izčrpavati pri vsakdanjih opravilih, ampak lahko namesto tega nekoga prosim za pomoč ali pa imam ob sebi osebo, ki je plačana za to, da mi pomaga,” je pojasnila 30-letna aktivistka, ki je že od rojstva brez obeh rok.
Ker naši severovzhodni sosedi še nimajo zakona o osebni asistenci, se Bori – tako jo kličejo prijatelji – skupaj z ostalimi aktivisti na področju pravic hendikepiranih trudi, da bi se osebna asistenca ustrezno zakonsko uredila. Toda njihova pot se je šele dobro začela, na njej pa se srečujejo s številnimi ovirami. »Začeli smo z zagovorništvom pravic hendikepiranih in gibanjem za zakonodajo. Storitve, ki so pri nas trenutno na voljo hendikepiranim, so neustrezne, saj ne morejo sami izbrati osebe, ki jim bo pomagala, pa tudi časovnega okvirja, kdaj bi potrebovali pomoč, ne. To je torej daleč od neodvisnega življenja, ki pa bi ga posamezniki lahko imeli, če bi imeli osebne asistente. Soočamo se tudi s pomanjkanjem znanja ljudi, kaj je osebna asistenca – ne le odločevalcev, ampak tudi ljudi s hendikepi, ki jim primanjkuje motivacije, da bi si sami poiskali pomočnika. Še ena težava pa je, da jih ne morejo plačati iz lastnega žepa,” je Borbala naštela nekaj najbolj perečih težav, s katerimi se srečujejo v deželi čardaša. Sama se je velikokrat morala soočiti z nerazumevanjem in predsodki okolice, toda to je še nikoli ni ustavilo.
»Nekoč sem se zasmilila neki starejši ženici na avtobusu, zato sem jo skušala prepričati, da mi v življenju prav nič ne manjka. Enkrat so me skušali diskriminirati na enem izmed izpitov, rekoč, da bom motila druge študente, pa sem se uspešno postavila zase. Pojasnila sem jim, da imam enako pravico kot ostali študenti opravljati ta izpit. Poslužila se tudi manjše grožnje, da jih bom prijavila,” je dobrovoljno razkrila prikupna inženirka rehabilitacije, ki se ukvarja z zaposlitveno rehabilitacijo hendikepiranih ter prilagoditvami okolja za lažjo dostopnost. Ker je Borbala brez rok, vse počne s svojimi nogami. Mnoge to osupne in jo imajo za vzor, kaj je mogoče, če ima človek voljo in željo.
Sama je glede tega precej skromna: »Nočem biti vzor nekomu samo zato, ker uporabljam noge podobno kot drugi roke. Zame to ni velik dosežek v mojem življenju, ampak enostavno nujnost. Nimam se za superjunakinjo, ker živim drugače. Prav tako ne želim nikogar navdihovati, ker lahko naredim veliko, medtem ko drugi z več udi ali boljšo gibljivostjo ne morejo enakega. Sovražim, kadar mi kdo reče: ‘Vau, lepše pišeš z nogami kot jaz z rokami!’ Je res moj dosežek, da ljudem ni bilo mar za lastno pisavo? Morda je to dosežek mojih staršev in učiteljev, ki so se ukvarjali z mano, ne pa moj.« Vseeno pa si Madžarka, ki obožuje avione in letališča, za manjši osebni dosežek šteje vozniško dovoljenje: »Pa ne zato, ker volan krmilim z nogami, ampak zato, ker sem uspešno opravila vse korake za pridobitev dovoljenja. Ker imam veljavno vozniško dovoljenje, izdano s strani državne komisije, ker sem uspešno opravila vse preizkuse znanja, in ker imam prilagojen avto, ki sem ga zasnovala sama oziroma skupaj z mojim avtomehanikom.«
