Med 29. septembrom in 1. oktobrom 2026 je v Bruslju potekal že 12. Freedom Drive (Marš za svobodo, op. a.), največji evropski dogodek gibanja za neodvisno življenje hendikepiranih, ki ga organizira Evropska mreža za neodvisno življenje (ENIL). Letošnji dogodek je sovpadal tudi z 20. obletnico sprejetja Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov in združil aktiviste, uporabnike osebne asistence, organizacije invalidov ter zagovornike človekovih pravic iz vse Evrope. Glavno sporočilo dogodka je bilo jasno: »No More Excuses – Our Time Is Now!« (Nič več izgovorov – naš čas je zdaj! op. a.). Čeprav dogodek ni bil deležen obsežnega poročanja v osrednjih evropskih medijih (tega smo že vajeni), so ga spremljali specializirani evropski portali, aktivistične mreže, lokalni bruseljski viri ter številni udeleženci na družbenih omrežjih.

Prvi dan – učenje, izmenjava izkušenj in zagovorništvo

Dogajanje se je začelo v bruseljski kraljevi knjižnici (KBR), kjer so potekale delavnice in razprave o ključnih temah neodvisnega življenja. Udeleženci so razpravljali o osebni asistenci, deinstitucionalizaciji, preprečevanju nasilja nad hendikepiranimi ženskami ter o načinih učinkovitega zagovorništva na nacionalni in evropski ravni. Poseben poudarek so organizatorji namenili izmenjavi dobrih praks med organizacijami iz različnih držav. Namen srečanj ni bilo le opozarjanje na izzive, temveč tudi na iskanje rešitev za uresničevanje pravice do življenja v skupnosti.

Drugi dan – stanovanja in življenje v skupnosti

Stanovanjska problematika je bila osrednja tema drugega dne največjega evropskega shoda za pravice oseb s hendikepom. Udeleženci so opozorili, da osebna asistenca sama po sebi ni dovolj, če ljudje nimajo dostopa do cenovno in fizično dostopnih ter varnih stanovanj. Med razpravami so navzoči večkrat poudarili, da morajo države in Evropska unija (EU) vlagati v storitve v skupnosti ter zagotavljati podporna okolja, ki hendikepiranim omogočajo samostojno življenje zunaj inštitucij. Vsebina debat je pomembna tudi za Slovenijo, ki v zadnjih letih po direktivi EU v ospredje postavlja vprašanja deinstitucionalizacije in razvoja skupnostnih oblik bivanja.

Tretji dan – protestni pohod do Evropskega parlamenta

Vrhunec dogodka je predstavljal množični protestni pohod po Bruslju. Povorka se je zbrala v parku Du Cinquantenaire in se odpravila proti Evropskemu parlamentu (EP). Med pohodom so se hendikepirani, aktivisti, njihovi sorodniki in podporniki ustavili tudi pred Evropsko komisijo in še nekaterimi drugimi pomembnimi evropskimi inštitucijami ter opozorili na počasno uresničevanje pravic hendikepiranih v številnih državah članicah. Po protestnem maršu so predstavniki gibanja svoje zahteve predstavili tudi v EP, kjer so se srečali z evropskimi poslanci in drugimi odločevalci. Med podporniki zahtev so bili tudi posamezni evropski poslanci, ki so poudarili pomen pravice do neodvisnega življenja in osebne asistence.

Glavne zahteve udeležencev

Letošnji Marš za svobodo je usmeril pogled predvsem v prihodnje financiranje EU po letu 2028. Zahteve asktivistov so bile preproste; EU naj preneha financirati segregacijske oblike oskrbe in institucionalno varstvo, sredstva pa naj nameni razvoju storitev v skupnosti, osebni asistenci, dostopnim stanovanjem in vključevanju hendikepiranih na odprti trg dela. Sporočilo navzočih je bilo enotno – osebe s hendikepi ne potrebujejo (še) več obljub in strategij, temveč konkretne ukrepe in finančne zaveze, ki jim bodo omogočile uresničevanje pravice do neodvisnega življenja v praksi.

 

Dogajanje na letošnjem Maršu za svobodo tokrat izjemoma ni spremljal noben predstavnik društva YHD, ki pa sicer že dolga leta skupaj s številnimi drugimi aktivisti iz celotne Evrope javno opozarja na pomen nadaljnjega razvoja storitev za neodvisno življenje.