Evropska komisija je ponovno odprla razpravo o Direktivi o enaki obravnavi, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi vere, hendikepa, starosti in spolne usmerjenosti. Evropska mreža za neodvisno življenje (ENIL) pozdravlja ta korak, a opozarja, da mora biti zakonodaja bolj ambiciozna in vključujoča.
Hendikepirane osebe, ki živijo v inštitucijah, so med najbolj diskriminiranimi. Pogosto nimajo dostopa do osnovnih storitev, kot so osebna asistenca, izobraževanje, zdravstveno varstvo ali stanovanje v skupnosti. ENIL opozarja, da je to posledica zakonodajnih vrzeli in pomanjkanja politične volje za vlaganje v storitve v skupnosti.
Čeprav se je Evropska unija (EU) z ratifikacijo Konvencije združenih narodov (ZN) o pravicah invalidov zavezala k deinstitucionalizaciji, se število hendikepiranih oseb v inštitucijah povečuje – z 1,2 milijona (2007) na 1,4 milijona (2020). Raziskave kažejo, da stanovalci inštitucij pogosto ne morejo zaprositi za storitve, ki bi jim omogočile samostojno oziroma neodvisno življenje.
Direktiva o enaki obravnavi je priložnost, da se to stanje spremeni. ENIL predlaga, da se vanjo jasno vključi zaščita hendikepiranih oseb v inštitucijah pri dostopu do:
- socialne zaščite (vključno z zdravstvenim varstvom),
- izobraževanja,
- blaga in storitev, zlasti stanovanj v skupnosti.
Poleg tega je nujno zagotoviti razumne prilagoditve pri vlaganju zahtevkov – na primer prevoz do uradov ali obisk uradnikov v inštitucijah. Osebna asistenca in osebni proračuni morajo biti priznani kot del socialne zaščite.
ENIL zato poziva evropske inštitucije, da zakonodajo okrepijo in zagotovijo, da nihče ne bo izključen zaradi kraja bivanja. Pravična in vključujoča Evropa se začne z enakimi možnostmi za vse – tudi za tiste, ki živijo za zidovi inštitucij.
