Budimpešta je 7. in 8. julija gostila regionalno srečanje članov Evropske mreže za neodvisno življenje (ENIL) srednje in vzhodne Evrope. Namen srečanja, ki so ga organizirali ENIL v sodelovanju z madžarskimi nevladnimi organizacijami MEOSZ, Freekey in Validity, udeležili pa so se ga predstavniki iz približno desetih evropskih držav, so bile odprte razprave o tekočih pobudah, promociji in strategijah za spodbujanje neodvisnega življenja (deinstitucionalizacija, osebna pomoč, dostopnost). Nenazadnje je beseda tekla tudi o težavah, s katerimi se srečujejo posamezne organizacije, ki si prizadevajo za sprejem zakona o osebni asistenci ter odstopanjih, ki se pojavljajo v sistemu držav, ki zakon že imajo.
Prvi dan so predstavniki udeleženih organizacij predstavili nove pobude in prizadevanja za ozaveščanje in širjenje filozofije neodvisnega življenja. Prvi govornik je bil predstavnik ENIL Florian Sanden, ki je predstavil študijo z naslovom Kako daleč smo z neodvisnim življenjem kot regija? V raziskavo so bilo vključenih 9 držav, ki imajo programe osebne asistence, med njimi tudi Slovenija, za katero se je izkazalo, da od vseh držav še najbolj ustrezno in v skladu z načeli Neodvisnega življenja hendikepiranih (NŽH) izvaja storitev osebne asistence (OA).
Sledile so živahne razprave, predstavitve gradiva o osebni asistenci različnih držav udeleženk srečanja ter pobude posameznih organizacija za spodbujanje in promocijo NŽH. Kot govorca sta se zvrstila še predstavnik aktivistične nevladne fundacije Validy Steven Allen in Gabor Petri iz gostiteljske nevladne organizacije MEOSZ. (Foto: Peter Banki)
Drugi dan je srečanje otvoril srbski kolega Radoš Keravica, ki je odprl vprašanje varstveno-delavnih centrov – so sami sebi namen ali dejansko pomagajo ljudem, ki jih obiskujejo? Svoja prizadevanja za sprejem ZOA na Madžarskem je predstavil vodja društva Freekey Daniel Csango.
Zadnji dan so največ pozornosti poželi predstavniki Društva YHD, ki so predstavili delovanje Zakona o osebni asistenci (ZOA) v Sloveniji od sprejetja do danes, vključno s sistemskimi napakami, s katerimi se srečujejo, pomanjkljivostmi, odstopanji in anomalijami. Predstavili so tudi pozitivne plati prakse in odgovarjali na številna vprašanja zainteresiranih kolegov, predvsem pa se je razvila razgibana debata o različnih vidikih OA in njenega izvajanja.
