SVOBODA IN ENAKOPRAVNOST
Predstavitev projekta
Ta akcijski načrt izhaja iz dolgoletnih ciljev in praks Društva YHD, ki deinstitucionalizacijo razume kot političen, človekovopraven in emancipatoren proces, ne kot socialnovarstveno reformo.
• Individualno načrtovanje podpore za vsakega uporabnika.
• Spremljanje in izvajanje podpore na domu uporabnika
• Povezovanje storitev različnih sistemov (socialno varstvo, zdravstvo, šolstvo itd.).
• Vrstniška podpora, ki temelji na lastni izkušnji z oviranostjo.
• Aktivno sodelovanje v razvoju skupnostnih storitev.
Ključna izhodišča
• neodvisno življenje kot pravica, ne storitev,
• osebna asistenca (OA) kot temeljni mehanizem podpore za neodvisno življenje in aktivno življenje v skupnosti,
• nič o nas brez nas – uporabniki so nosilci odločanja,
• zavračanje medicinskega, skrbniškega in paternalističnega modela.
Akcijski načrt je zato usmerjen v razgradnjo institucionalne logike sistema in prenos moči, sredstev ter odločanja k uporabnikom.
Deinstitucionalizacija je temeljna človekova pravica, ki izhaja iz Konvencije ZN o pravicah invalidov (CRPD), zlasti 19. člena (neodvisno življenje in vključenost v skupnost).

Cilj 1: Neodvisno življenje v skupnosti kot univerzalna pravica
- dostop do osebne asistence glede na potrebe posameznika,
- svobodna izbira bivanja, podpore in načina življenja,
- razvoj novih storitev v skupnosti, ki bodo namenjene različnim podporam
Cilj 2: Uporabniško vodene storitve
- uporabniki kot delodajalci osebnih asistentov,
- financiranje, ki sledi uporabniku,
Cilj 3: Enakopravnost in odprava diskriminacije
- odprava sistemskih ovir na področju dela, izobraževanja, bivanja in participacije.
Akcijski načrt je usmerjen v:
- odpravo institucionalne oskrbe kot prevladujoče oblike podpore,
- razvoj dostopnih, kakovostnih in trajnostnih skupnostnih storitev,
- uresničevanje svobode izbire, enakopravnosti in samoodločanja uporabnikov.
Cilj 1: Sistematičen prehod iz institucij v skupnost
- individualni prehodi za vse stanovalce institucij,
- preprečevanje novih namestitev v institucije.
Cilj 2: Razvoj mreže skupnostnih storitev
- stanovanjske rešitve v skupnosti,
- osebna asistenca in druge oblike individualizirane podpore,
- podpora družinam in neformalnim oskrbovalcem.
Cilj 3: Krepitev pravic, moči in glasu uporabnikov
- vključevanje uporabnikov v vse faze odločanja,
- zagovorništvo in podprto odločanje,
Cilj 4: Trajnostno financiranje in medresorsko usklajevanje
- usklajeno delovanje resorjev (sociala, zdravstvo, stanovanjska politika, izobraževanje, delo),
- prenos sredstev iz institucij v skupnost.
Ključni ukrepi po področjih
1 Zakonodaja in javne politike
Ukrepi:
- analiza neskladij zakonodaje z CRPD,
- spremembe zakonov, ki omogočajo ali spodbujajo institucionalizacijo,
- pravna ureditev obveznega preusmerjanja sredstev v skupnostne storitve.
Kazalniki:
- sprejete zakonske spremembe, postavitev novih storitev v skupnosti, paleta različnih storitev na podlagi intenzivnosti potreb
- Število predstavitev projekta na strokovnih dogodkih – 3
- Pripravljen in potrjen območni akcijski načrt – 1
- Razvoj programa skupnostnih storitev – 1
- Število uporabnikov, preseljenih iz institucije v skupnost – 20
- Udeležba MDT na izobraževanjih in konzultacijah – 15


Prehod uporabnikov iz institucij
Ukrepi:
- individualni načrti deinstitucionalizacije za vsakega uporabnika, saj preselitev 20 uporabnikov
Razvoj skupnostnih storitev
Ukrepi:
- razvoj razpršenih stanovanj v lokalnem okolju,
- širitev osebne asistence in drugih fleksibilnih oblik podpore,
- razvoj dnevnih in zaposlitvenih programov v skupnosti.
Kadri in znanja
Ukrepi:
- usposabljanja o pravicah, podprtem odločanju in delu v skupnosti,
- izboljšanje delovnih pogojev v skupnostnih storitvah.
Ukrepi:
- prenos proračunskih sredstev iz institucij v skupnost,
- večletno financiranje programov v skupnosti,
- pregledna metodologija financiranja na uporabnika.
Ključni ukrepi po področjih
Ukrepi:
- sprememba zakonodaje, ki institucionalno varstvo priznava kot legitimno rešitev,
- zakonska opredelitev deinstitucionalizacije kot obveznosti države.

3.2 Prehodi iz institucij – individualno in uporabniško vodeno
Ukrepi:
- individualni načrti izhoda iz institucij, ki jih vodi uporabnik,
- neposreden prenos sredstev iz institucije k uporabniku.
Posebna zahteva YHD:
- prehod ni uspešen brez polnega dostopa do OA in stanovanja po izbiri posameznika.
Stanovanjska politika
Ukrepi:
- javna najemna stanovanja kot pogoj deinstitucionalizacije,
- odprava posebnih, segregiranih stanovanjskih rešitev,
- sodelovanje z občinami brez pogojevanja “posebnih programov”.
Ukrepi:
- usposabljanja po filozofiji neodvisnega življenja,
- priznanje uporabnikov kot ekspertov iz izkušnje.
Financiranje – denar sledi uporabniku
Ukrepi:
- obvezen prenos vseh sredstev iz zaprtih institucij v skupnost,
- večletno, stabilno financiranje uporabniških organizacij
- transparenten nadzor nad porabo sredstev z vključitvijo uporabnikov.
Država financira pogoje za svobodno življenje, ne nadzora nad življenjem.
Deinstitucionalizacija ni tehnična reforma, temveč razgradnja neenakosti moči. MDT Svoboda in enakopravnost s tem akcijskim načrtom prevzema jasno zavezo: svoboda, enakopravnost in neodvisno življenje niso pogojeni, omejeni ali postopni – so pravica tukaj in zdaj.
Svoboda in enakopravnost
Na podlagi Načrta za vzpostavitev multidisciplinarnih timov (MDT) za področje deinstitucionalizacije, ki ga je pripravilo YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa, je ta akcijski plan osredotočen na vlogo YHD v okviru MDT. Plan poudarja svobodo (avtonomijo, neodvisno življenje in pravico do tveganja) ter enakopravnost (brez diskriminacije, enak dostop do storitev in vključenost v skupnost).
Podpora pri preselitvi in življenju v skupnosti: Krepitev samostojnosti, odločanja in vsakodnevnih veščin za osebe z oviranostmi, z osebnimi načrti, ki zagotavljajo svobodo izbire.
Vrstniška in koordinirana podpora: Povezovanje storitev (osebna asistenca, zdravstvo, izobraževanje) za enakopravno vključevanje.
Razvoj skupnostnih storitev: Oblikovanje programov za zaposlovanje, šolanje, podporo mladim in osebam z odvisnostmi, po načelu “najprej stanovanje”.
