Kaj je neodvisno življenje
»Definicija in praksa izvajanja osebne asistence izhajata iz gibanja za neodvisno življenje. Neodvisno življenje ne pomeni, da hočemo narediti vse sami in nikogar ne potrebujemo, ali da želimo živeti v izolaciji. Neodvisno življenje pomeni zahtevati pravico, da imamo v vsakdanjem življenju možnost izbire, nadzor nad svojimi življenji, da imamo pravice, ki jih imajo naši bratje in sestre, sosedje ter prijatelji za samoumevne. Hočemo odraščati v svojih družinah, hoditi v lokalne šole, uporabljati iste avtobuse kot naši sosedje, delati na delovnih mestih, ki ustrezajo naši izobrazbi in sposobnostim ter ustvarjati lastne družine.« (Adolf Ratzka)
Ljudje največkrat počnejo stvari čisto avtomatično, iz navade ali refleksno, ne da bi se na to, ali pa ob tem, kaj posebej pripravljali ali razmišljali. Ponoči se obračajo v postelji, vstajajo, se oblečejo, umijejo, gredo na stranišče, jedo in odidejo po opravkih ali na delo. Lahko naštejemo še bolj intimna opravila, kot so depiliranje, praskanje, striženje nohtov, barvanje las itd. Samoumevno je, da nehendikepirani to od nekdaj počnejo in bodo tako (ali to) tudi počeli. O tem v vsakdanjem življenju praviloma ne razmišljajo, se s tem ne ukvarjajo in se niti ne sprašujejo ali obremenjujejo. Aktivnosti, ki so za večino ljudi samoumevne, lahko hendikepiranim pomenijo pravi izziv. Da lahko živijo neodvisno, morajo poiskati ustrezno rešitev ali prilagoditev.
Neodvisno življenje je pravica, ki ni samoumevna. V političnem boju je pravico do neodvisnega življenja hendikepiranim priborilo gibanje za neodvisno življenje, ki se zavzema, da so storitve priznane in zagotovljene kot temeljne in univerzalne človekove pravice. Gibanje se bori proti kakršnikoli obliki diskriminacije, getoizacije, psihičnemu in fizičnemu nasilju ter se zavzema za enake možnosti vključevanja hendikepiranih v vsa področja osebnega in družbenega življenja. To pomeni, da ima vsak človek možnost izbire med različnimi storitvami. Vključuje tudi možnost in pravico zavrnitve institucionalnih oblik bivanja. Predvsem pa je skupek idej, ki predstavljajo izziv in kritiko načina življenja, ki nekatere posameznike ali skupine postavlja v položaj neveljavnih, manj sposobnih, invalidnih itd., v nasprotju z »zdravo večino«, ki naj bi zanje skrbela.
Načela neodvisnega življenja so:
- prevzemanje odgovornosti za svoje življenje in dejanja,
- pravica do življenja v skupnosti,
- pravica in odgovornost govoriti v svojem imenu,
- univerzalno oblikovanje (angl.: universal design),
- dostopnost do OA in drugih storitev v skupnosti, ki omogočajo vključitev v vsa življenjska področja (izobraževanje, zaposlitev, kultura, šport, politika, prosti čas, spolnost, starševstvo itd.).
Neodvisno življenje je povezano z zmožnostjo, da hendikepirani zavrne skrb in sprejme pomoč takrat, ko jo potrebuje in na način, ki mu ustreza.