ESCAPE ROOM
Predstavitev projekta
Hendikepirani posamezniki se v svojem vsakdanjem življenju srečujejo z različnimi predsodki in stereotipi ter z njimi povezanimi različnimi oblikami diskriminacije. Eden glavnih razlogov za obstoj stereotipov in predsodkov je predvsem sistemska izločenost hendikepiranih posameznikov iz skoraj vseh sfer družbenega življenja. To posledično tlakuje pot ohranjanju negativnih stereotipov in predsodkov, na daljši rok pa pomeni nadaljnjo nevidnost hendikepiranih oseb ter pomanjkanje pozitivnih zgledov za hendikepirane otroke. Močna prisotnost medicinskega pogleda na hendikep, na podlagi česar se je začela institucionalizacija ljudi z različnimi ovirami, je pomenila njihovo izolacijo od glavnih družbenih tokov in jim odrekla možnost samodeterminacije in izbire želene življenjske poti.
Hendikepirani otroci in mladostniki so bili (in so žal še vedno) v času šolanja izločeni iz svojega družinskega okolja in nastanjeni v izobraževalne inštitucije. Sam potek integracije hendikepiranih otrok v običajne šole, ki se poskuša vpeljati z zakonsko podlago, poteka v praksi izredno počasi in z nasprotovanjem različnih strokovnjakov. Prav ti izražajo pomisleke kot so nepripravljenost družbe, poslabšanje položaja nehendikepiranih otrok in mladih v procesu izobraževanja, neizkušenost učiteljic in učiteljev oziroma profesoric in profesorjev za potrebe hendikepiranih otrok in mladine, ki imajo izhodišče prav v teh globoko zakoreninjenih predsodkih in stereotipih ter kažejo na diskriminatoren odnos.
Zato smo se odločili za mladinski projekt z naslovom Escape room – Pobeg iz inštitucije, ki ga sofinancira Mestna občina Ljubljana. Mladi so preko nastavkov filozofije Neodvisnega življenja izdelali sobo pobega in naslovili svoje težave ter zanje našli tudi rešitve. Ob tem so se soočili in naslovili tudi glavna izziva prihodnosti – inkluzijo in neodvisno življenje. Cilj projekta je mlade opolnomočiti, ozavestiti in izobraziti glede različnih vrst inštitucij in obstoječih izhodov iz njih. Gre za promocijo filozofije neodvisnega življenja, s pomočjo katere se lahko hendikepirana oseba reši katere koli inštitucije. Mladi (od 14 do 29 let) s hendikepom in brez, ki prihajajo iz različnih okolij, so se med druženjem in pripravop vsebin za sobo pobega seznanili s senzabilizacijo, opolnomočenjem, razbijali različne predsodke ter stereotipe. Obdelave tem so se lotili z ustvarjalnim reševanjem, soba pobega pa med drugim tudi zato, ker je prisotna močna simbolika.
Stanje na področju deinstitucionalizacije v Evropski uniji (EU) je namreč vse prej kot rožnato, saj EU z denarjem za deinstitucionalizacijo gradi totalne inštitucije, kljub temu, da je podpisnica Konvencije o pravicah invalidov. Živimo v letu 2023, ljudi s hendikepom pa se še zmeraj skriva in odlaga nekam na obrobje, da so čim manj moteči. Trend EU je pod pretvezo deinstitucionalizacije veliko inštitucijo razbiti na več manjših enot, ki delujejo po enakem sistemu kot prej – manjše inštitucije preimenujejo v bivalne enote. V resnici gre za navidezno deinstitucionalizacijo, saj se za uporabnika prav zares nič bistvenega ne spremeni; vse še vedno poteka kot je potekalo prej – še zmeraj je odvisen od pomoči osebja, ubogati mora hišna pravila in slediti urniku, ki ga je sestavil nekdo drug. Ker je za odločevalce to delikatna tema, ugotavljamo, da nimajo ne interesa ne vzvodov, da bi kaj zares spremenili.
Uradne ure so vsak torek od 12. do 14. ure (Sonja).
Če bi se rad_a preizkusil_a pri pobegu iz inštitucije, lahko to storiš TUKAJ – tvoja pustolovščina se začne s klikom na srebrni pokal v sobi najstnice Eve.
