Tandemsko kolo, na prvem sedežu sedi osebna asistentka in na drugem sedežu oseba, ki ne vidi

Udeleženci izobraževanja bodo pridobili informacije o tem, kaj je neodvisno življenje, kaj so ovire, da oseba, ki zaradi katere koli zmanjšane sposobnosti potrebuje pomoč druge osebe, lahko živi neodvisno življenje, kaj pomeni samostojnost in kaj je osebna asistenca ter kako se osebna asistenca razlikuje od drugih storitev v skupnosti. Posredovali jim bomo izkušnje in znanja, ki smo jih pridobili v več kot 20-letni praksi pri izvajanju storitve osebne asistence pri srečevanju z uporabniki, njihovimi svojci in osebnimi asistenti v različnih situacijah. Kompetence in veščine, ki jih bodo udeleženci pridobili tekom izobraževanj in usposabljanj, bodo posameznikom, ki zaradi katere koli zmanjšane sposobnosti potrebujejo pomoč druge osebe, omogočili neodvisno življenje, aktivno vlogo v družbi in razvoj njihovih potencialov.

 

METODE DELA: podajanje informacij, predstavitev situacij preko primerov in njihova analiza,  igre vlog, refleksije na igre vlog in predstavitve, predajanje lastnih izkušenj ter evalvacija. Uporabili bomo video gradivo, ilustracije, zgodbe. Izvedbo izobraževanj in usposabljanj ter gradivo  prilagodili potrebam udeležencev.

IZVAJALCI IZOBRAŽEVANJA smo strokovno usposobljeni in imamo dolgoletno lastno izkušnjo upravljanja osebne asistence ali izkušnjo izvajanja osebne asistence.

Udeleženci, ki aktivno sodelujejo na izobraževanju in vrnejo izpolnjen evalvacijski vprašalnik, v katerem pokažejo zahtevani nivo znanja, bodo pridobili certifikat, ki dokazuje njihovo usposobljenost.

 

Izvajamo naslednja izobraževanja in usposabljanja ter vrstniško podporo:

1. IZOBRAŽEVANJE ZA ČLANE STROKOVNIH KOMISIJ ZA PRIPRAVO IZVEDENSKEGA MNENJA O ŠTEVILU UR IN VSEBINI OSEBNE ASISTENCE

2. IZOBRAŽEVANJE ZA IZVAJANJE STORITVE OSEBNE ASISTENCE

A)  IZOBRAŽEVANJE ZA OSEBNE ASISTENTE:

  • Osnovno izobraževanje po ZOA v trajanju 6 ur (neodvisno življenje, odgovornost osebnega asistenta, odnos uporabnik-osebni asistent, družina in osebna asistenca, etična načela pri izvajanju osebne asistence)
  • Varovanje pred tveganji poškodb na delovnem mestu osebnega asistenta
  • Postavljanje mej in medsebojno spoštovanje (kaj so meje, kako postavimo meje, kako ločimo med zdravimi in nezdravimi mejami, kako prepoznamo šibke, nejasne, prekoračene meje, kako ponovno vzpostavimo meje)
  • Odnos z uporabnikom osebne asistence (kakšni so lahko odnosi, katere odgovornosti ima posameznik v odnosu, značilnosti zdravih in napornih odnosov, kako zgradimo dober odnos, kaj naredimo, ko nas vedenje zmoti)
  • Preprečevanje in razreševanje konfliktnih situacij (vzroki za konflikte, načini vedenja, vpliv vedenja na nas in na druge, neprimerna razmišljanja in vedenja, reševanja konfliktov z ustrezno komunikacijo)

B)  IZOBRAŽEVANJE ZA IZVAJALCE OSEBNE ASISTENCE

3. IZOBRAŽEVANJE ZA NADZOR IZVAJANJA STORITVE OSEBNE ASISTENCE ZA KOORDINATORJE ZOA NA CSD

4. USPOSABLJANJE IN OPOLNOMOČENJE UPORABNIKOV ZA UPORABO STORITVE OSEBNE ASISTENCE

A)  USPOSABLJANJE UPORABNIKOV ZA NEODVISNO ŽIVLJENJE IN UPRAVLJANJE OSEBNE ASISTENCE

  • Osnovno izobraževanje po ZOA v trajanju 6 ur (neodvisno življenje, odgovornost uporabnika, odnos uporabnik-osebni asistent, družina in osebna asistenca, etična načela pri izvajanju osebne asistence)
  • Izbira osebnega asistenta (kako se predstavimo, priprava na zaposlitveni razgovor, izvedba zaposlitvenega razgovora in delovnega preizkusa)
  • Usposabljanje osebnega asistenta (kako in kdaj izrazimo zahtevo in prošnjo, kako dajemo navodila, ali jih asistent razume, ali asistent lahko odkloni delo)
  • Postavljanje mej in medsebojno spoštovanje (kaj so meje, kako postavimo meje, kako ločimo med zdravimi in ne zdravimi mejami, kako prepoznamo šibke, nejasne, prekoračene meje, kako ponovno vzpostavimo meje)
  • Priprava urnika, administrativne zadeve (pisanje poročil…)
  • Odnos z osebnim asistentom (kakšni so lahko odnosi, katere odgovornosti ima posameznik v odnosu, značilnosti zdravih in napornih odnosov, kako zgradimo dober odnos, kaj naredimo, ko nas vedenje zmoti)
  • Upravljanje osebne asistence, ko uporabnik živi z drugimi člani gospodinjstva (ali družinski člani lahko uporabnika ovirajo pri neodvisnem življenju in kako)
  • Preprečevanje in razreševanje konfliktnih situacij (vzroki za konflikte, načini vedenja, vpliv vedenja na nas in na druge, neprimerna razmišljanja in vedenja, reševanja konfliktov z ustrezno komunikacijo)

B)  INDIVIDUALNO VRSTNIŠKO SVETOVANJE ZA NEODOVISNO ŽIVLJENJE IN UPRAVLJANJE OSEBNE ASISTENCE

5. Izobraževanja družinskih članov hendikepiranih oseb o neodvisnem življenju hendikepiranih (kaj so ovire za neodvisno življenje, kako lahko podprete svojega družinskega člana s hendikepom, da bo živel neodvisno življenje)

6. Informiranje širše javnosti o neodvisnem življenju hendikepiranih in stereotipih o hendikepiranih (soočenje z lastnimi občutji, ko ste v stiku s hendikepirano osebo; kdaj in kako pomagati hendikepirani osebi; spremenjeni načini in pripomočki, ki hendikepirani osebi omogočijo, da lahko opravlja enake aktivnosti kot vsi drugi, kdaj in katere spremenjene pristope potrebuje hendikepirana oseba, predsodki o hendikepiranih)

7. Izobraževanje za izvajanje vrstniškega svetovanja (metoda, namen vrstniškega svetovanja, kdo je lahko vrstniški svetovalec, načela in tehnike dela vrstniškega svetovanja, potek svetovalnega razgovora, oblike vrstniškega svetovanja, razlike med prijateljskim, strokovnim in vrstniškim razgovorom, možnosti uporabe vrstniškega svetovanja)

 

Sofinancerji