od

Zumra Jašarević: »20 let sem govorila, da se ne bom usedla na voziček«

»Mika me, da bi še enkrat obiskala Jemen, Sirijo in Egipt, toda povsod divjajo vojne ali pa je prenevarno. Želim si obiskati Lizbono in Španijo, ampak ne vem, kako dostopni sta. V primeru, da tam ne bi bilo dostopno, bi si v Toskani poiskala nastanitev na kakšni kmetiji s prijetnim ambientom, kjer bi uživala v
lokalni kulinariki, torej dobro pila in jedla, ter se družila,« pravi Zumra Jašarević.

Zumra je izjemno odločna in neodvisna ženska. Sprva se ji je bilo sprva težko sprijazniti s tem, da ji zdravje peša. »Dokler sem lahko, sem rinila – službo, potovanja, vse. 20 let sem govorila, da se ne bom usedla na voziček. Pa se mi je zgodilo, da sem se usedla na voziček, če sem hotela videti največji park tulipanov v Nizozemskem. Če bi prej izpregla, torej se sprijaznila s svojim stanjem, bi mi bilo lažje. Sedaj drugim, ki so v podobni situaciji, polagam na dušo, naj spregledajo prej kot jaz. Eni se sprijaznijo hitreje, drugi kasneje. Toda moraš se sprijazniti, da se znaš prilagoditi novemu načinu življenja,« pravi energična 55-letna ekonomska tehnica.

 

Najprej se je osebne asistence otepala: »Težko je bilo priznati, da potrebujem pomoč. Prijatelj me je prepričeval in pojasnjeval, kaj osebna asistenca sploh je. Na začetku sem imela odpor, odločitev se mi je zdela problematična. Potem sem šla na razgovor na društvo YHD in mi je odleglo! Ko sem dobila prvo asistentko, sem bila izjemno zadovoljna. Še danes sva v stikih – pa ne samo z njo, tudi z vsemi ostalimi.«

Dolgoletna uporabnica osebne asistence nadaljuje: »Se pa vsakdo ne obnese kot asistent, ampak to je normalno. Konec koncev nikjer ne piše, da bom sama všeč vsem; asistent in uporabnik morata biti usklajena, vsaj karakterno se morata ujemati. Tudi če asistent vse obvlada, pa z uporabnikom ni vsaj malo značajsko kompatibilen, bosta težko sodelovala na dolgi rok.«

Če je bila Zumra nekoč skeptična glede osebne asistence, sedaj te dileme nima več. »Brez asistence, bi bila sedaj, ko se mi je stanje poslabšalo, prikrajšana za popolnoma vsa življenjska opravila. Od osebne nege, kuhanja, pospravljanja do opravkov zunaj. Razlika v kakovosti mojega življenja bi bila kot dan in noč – normalnega življenja ne bi imela več,« poudarja Zumra Jašarević.

 

Čeprav je upokojena, še vedno spremlja, kaj se dogaja na področju računovodstva; tako lahko prijateljem priskoči na pomoč s koristnim nasvetom. Je izredno družabna, rada obiskuje koncerte in se izobražuje. »Ker ne morem več toliko ven, sedaj za prijatelje organiziram srečanja pri sebi doma. Rada kuham, zato jim vselej pripravim pojedino. Pred koronavirusom smo se srečevali v restavracijah, sedaj pa se to odvija pri meni doma – cel protokol, od predjedi naprej. Seveda pri tem upoštevamo vse varnostne ukrepe,« je pojasnila velika gurmanka, ki si je ne dolgo tega nazaj omislila v Dravljah vrtiček, kjer s svojima asistentkama vestno vrtnari.

V življenju je Zumra Jašarević že veliko doživela, zato ji je jasno, da mora biti od časa do časa nekoliko potrpežljiva: »Včasih se mi stanje poslabša in takrat nekaj časa ne morem nič. Ampak potem pa vse nadoknadim za nazaj. Grem v Mostec, na Koseški bajer, izlet ali v živalski vrt. Odpravim se v staro Ljubljano, na koncert, potep ali v kino ... Kadar lahko, življenje zajemam z veliko žlico!«

Vir fotografij: Osebni arhiv Zumre Jašarević

Več novic

Nazaj

Svoje življenje si težko predstavljam neodvisno brez vozička. Med nešteto stvarmi, ki jih ljudje uporabljamo, pa prav voziček spada med najbolj zgodovinsko obtežene z negativnimi predstavami in strahovi. Ker se mu s tem dela krivica, si zasluži, da ob evropskem dnevu neodvisnega življenja, ki ga obeležujemo na današnji dan in je letos posvečen mobilnosti, zapišem nekaj misli o tem super pripomočku.

Zumra Jašarević je po poklicu ekonomska tehnica, pred upokojitvijo je delala kot računovodkinja, toda v resnici je že celo življenje popotnica:
»Moja največja ljubezen so
potovanja. Že od nekdaj. Najlepši spomini me vežejo na Jemen, Iran, Egipt, Jordanijo, Provanso, Korziko, Ukrajino ....«

To je naslov knjige o življenju Gordane Rajkov, srbske aktivistke za pravice žensk in hendikepiranih oseb ter ključne promotorke neodvisnega življenja v Srbiji. Evropska mreža za neodvisno življenje jo je počastila s sprejetjem v dvorano slavnih aktivistov.

Anja Slak je še pred dobrim letom dni živela v domu za starejše občane. Njeno fizično in psihično stanje se je slabšalo, zato se je obrnila na Društvo YHD. Vedela je namreč dvoje: da ne želi več živeti v domu, kjer se je počutila kot v zaporu, in da ima YHD v najemu neprofitni prehodni stanovanji, namenjeni osebam s hendikepom, ki želijo zapustiti institucijo, se osamosvojiti in zaživeti neodvisno.

YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa je na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) poslalo prošnjo in zdravniško priporočilo za prednostno cepljenje osebnih asistentov, z utemeljitvijo, da njihovo delo zajema stik z najranljivejšimi skupinami prebivalstva.

 

Poljska vlada si od leta 2019 prizadeva za izdelavo uspešnih strategij deinstitucionalizacije, kar je posledica zahtev Evropske unije. V okviru tega projekta so Poljaki sestavili delovno skupino iz sedmih nevladnih invalidskih organizacij, ki se je poglobila v razvijanje (storitev) osebne asistence in odpiranje Centrov za Neodvisno življenje hendikepiranih (NŽH).

 

Zavod Risa, ki prihaja iz Podgorja pri Slovenj Gradcu nas je prosil za pomoč in sodelovanje pri evropskem projektu na temo razvoja in širjenja lahkega branja.

 

Društvo Altra v sodelovanju z Mirovnim inštitutom izvaja program ARVID - Izboljšanje dostopa do pravic v skladu z Direktivo o žrtvah za osebe z ovirami. V okviru tega izvajajo anketo, s katero želijo zbrati podatke, ki bi jim pomagali oceniti, kolikšen delež žrtev kaznivih dejanj predstavljajo hendikepirane oseb

 

Uporabnica osebne asistence piše odprto pismo ministru Tomažu Gantarju, da naj ne ukine javnega prevoza. To namreč vpliva na izvajanje storitve osebne asistence od katere so odvisni ona in mnogo drugih, ki za življenje potrebujejo pomoč druge osebe.

 

Na letošnjem 23. Festivalu slovenskega filma si med drugim lahko od 6.10. do 11.10. brezplačno na spletni platformi - FSF ogledate dokumentarni film živiM, ki opisuje življenje Martine Piskač, ki kljub težkemu fizičnemu hendikepu, živi aktivno in enakopravno.

 

Letošnji že 13. Festival drugačnosti se je zaradi korona virusa iz stojnic in odra v mestnem jedru v Slovenj Gradcu preselil v kulturne ustanove.

Društvo YHD je v okviru projekta Bontonček v knjižnici Ksaverja Meška za strokovne delavce izvedlo delavnico »Neodvisno življenje: kljub oviram lahko opravljam aktivnosti, ki jih vsi ostali ljudje«.

Posebni poročevalci opozarjajo, da so institucionalne nastanitve postala žarišča COVID-19, in da je gradnja novih in vzdrževanje obstoječih institucij, majhnih ali velikih v nasprotju s konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov (CRPD), vključno s pravico do nediskriminacije in neodvisnega življenja v skupnosti.

Sofinancerji